Javni zavod turizem Rogaška Slatina
Zdraviliški trg 1
SI-3250 Rogaška Slatina

T: +386 (0)3 581 44 14
F: +386 (0)3 819 01 54
E: info@turizem-rogaska.si


Občina
Rogaška Slatina








Naravne privlačnosti

1. GALKE – PEČINE
Južna pobočja Galk se končajo v soteski med Galkami in Dreveniško goro, po kateri občasno teče potoček. Pečine do dolomitno apnenčaste in se precej krušijo. Visoke so do 70 m. Na njih so življenjske razmere zaradi ekstremnih rastiščnih razmer in južne ekspozicije precej težke. Uspeva lahko le termofilno, razmeram prilagojeno rastlinstvo. Na pečinah izstopajo posamezni markantni stolpi in stebri.

2. RASTIŠČE VELIKONOČNICE
Velikonočnica ali veliki kosmatinec je najbolj znana rastlina na Boču.
Suhi travniki na Boču so bili v preteklosti bogati z velikonočnicami. To je ena najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji. Njeno rastišče je skrčeno in ograjeno na skromnem koščku puste zemlje, nekoliko dvignjeno nad kraško uvalo. Ogroženo je predvsem zaradi napačnega gospodarjenja in trganja.

3. FORMILA – KRAŠKA DOLINA S PONORNO JAMO
Ob cesti Planinski dom na Plešivcu – Formile leži manjša kraška dolina, ki se končuje s kraško jamo. Vanjo ponikne tudi manjši potok. Ob njem je bila med II. svetovno vojno partizanska bolnišnica. Vhod v jamo je ozek in težko prehoden. Na jasi v bližini je tudi čudovit ohranjen suhi travnik z veliko vrstno pestrostjo.

4. ČREN – SKALNA PEČINA
Ob cesti Planinski dom na Plešivcu – Formila leži vrtača, ki jo na severu omejuje markantna pečina, pod katero ponika manjši potok. Tik pod pečino je brezno, poleg njega pa poševna votlina. Pečina je visoka približno 20 m, široka pa 50 m.  Celotno pobočje je močno zakraseno ter sestavljeno iz svetlo sivega masivnega  apnenca.

5. ČRNI TOPOL NA BOČU
Pri Planinskem domu na Boču raste črni topol velikih dimenzij z obsegom debla več kot 420 cm. Kljub polomljenim vejam in nesimetrični krošnji je drevo še vedno simbol trdoživosti in vztrajnosti ter bogati okolico planinskega doma.

6. BALUNJAČA
Balunjača je kraška jama ob planinski poti na Boč. Vhod v jamo leži nekoliko nad potjo v strmih apnenčastih stenah. Jama je po ocenah dolga okoli 50 m, vodoravna in ima ilovnato dno. Ponaša se z naslovom ene najdaljših jam na Štajerskem.

 

Zemljevid

Za ogled klikni na sliko...

si| en| de| it


DOMOV| Kako do nas| Povezave


AKTUALNO
Vabljeni na ogled cvetličnih razstav| Največja značilnost Boča je nedvomno velikonočnica ... več


Otvoritev informacijskega središča | 23.9.2006 bo potekala otvoritev...več



PUBLIKACIJE


GALERIJA






  Kulturna dediščina| Kulturna dediščina| Rastlinstvo| Geografija| Živalstvo| Gozdni rezervati| Kolesarska pot I| Kolesarska pot II
Gozdna učna pot I| Gozdna učna pot II| Gozdna učna pot III| Naravne vrednote| Kulturne vrednote